Vceraj me je nekdo vprasal:” samo ti pa ne objavljas nobenih slik svojih otrok? Kako to?”
Bil je videti iskreno zacuden.
In potem sem mu govoril.
Da se mi zdi FB smiseln, da delim svoja razmisljanja, tisto kar pocnem, z ljudmi, s katerimi tega ne bi mogel deliti preko svoje spletne strani ali bloga.
Da se mi zdi FB super orodje za deliti ali pridobiti kaksne specificne informacije, kjer lahko dokaj hitro preveris vrednost nje pri razlicnih uporabnikih.…
Da se mi zdi odlicna platforma, kjer se lahko razlicna mnenja relativno hitro izmenjuje z razlicnimi profili ljudi in tako dobis tudi zrcalno podobo sebe, ce si jo le pripravljen ugledati…
In tako naprej.
Rekel sem mu tudi, da ne vidim smisla, da bi virtualnemu svetu kazal, kako je bil videti kroznik hrane, preden sem vanj zapicil svoj pribor, kako so bili videti moji mladici, ko so cofotali po vodi in kako lepa sva bila z Evo, ko sva sla na kavo v mesto.
Rekel sem mu, da realnost uporabnika, ki je v veliki meri postal odvisen od svojega obstoja v virtualnosti, mocno ogrozena in njegova samopodoba najverjetneje, vede ali nevede, tekmuje z lepoto parcka s FB timeline, ki sta videti tako popolna, ko se jima najbolj vsakdanji dogodki, npr voznja po mestu, odvijajo kot da sta v Cannesu na rdeci preprogi, pogrnjeni le za njiju in ne v Ljubljani, ko cakata ze drug interval na semaforju krizisca Celovske s Tivolsko. Ker gresta ravnokar v malo mesto velikih iluzij. Ker so razprodaje. In nocni nakupi. Ki so sami po sebi postali dogodek. Kjer je skorajda treba biti. Da si IN….
In ko tako samopodoba povprecnega uporabnika FB, ki je zeljan razkriti svojo intimo v zameno za lajke trpi, ker sta tista 2 lepsa od njiju dveh…postane razmerje, ki bi v realnosti brez prepleta virtualnega zivljenja tega istega uporabnika, lahko odlicno funkcioniralo, nezadovoljivo.
Rekel sem mu, da se bodo moji otroci, skozi moje oci verjetno se prehitro, sami odlocali, kaksno podobo sebe bodo zeleli deliti na netu. In tako…
In tako sedaj naletim na clanek. Za katerega menim, da ga bos, ce si se ze prebil skozi moje besedicenje, z zanimanjem prebral…
🙂
Se malo, pa poletje!
