Ob debati, ki se je razvila ob mednarodnem dnevu joge (IDY), se ne morem izogniti razmisljanju o bastardizaciji joge.
Indijsko ministrstvo za jogo je predpisalo protokol, ki naj bi se ob temu dnevu izvajal. Ker smo v prejsnjem letu v Joga zdruzenju Slovenije (JZS) sodelovali pri organizaciji dogodka v Slo skupaj z indijsko ambasado in se z nekaterimi akterji s podrocja joge, imam glede protokola mocne pomisleke:
– Enacenje joge z razlicnimi protokoli pod idejo enosti se mi zd…i sila zlagano- prakse joge so med seboj namrec sila razlicne.
– Poskus poenotenja proslave je politicna igra pridobivanja moci in poskus lastninjenja joge kot discipline.
– S protokolom se ustvarja napacna predstava o jogi med ljudmi, ki joge ne poznajo. Za prakso joge namrec ne potrebujemo izvajati asan…
Nihce si ne more lastiti joge.
To je disciplina z jasnim ciljem- samorealizacija, evolucija posameznikove narave, transcendenca…ni pomembno, kako imenujemo sposobnost posameznika, da postane boljsa razlicica sebe, sposobnost, da se obrne k esenci tega, kar v resnici je. Sposobnost posameznika, da dojame, da so miselne projekcije, emocije, telo…minljive komponente in je identifikacija z njimi nezadovoljiva…
Tudi ideja, da je joga se ena sportna disciplina je zgresena podobno, kot trditi, da si otroka, ki brcata zogo pred blokom, igrata nogomet.
Nogomet ima jasno definirana pravila, velikost igrisca, stevilo igralcev…torej dva ne moreta igrati nogometa! Lahko pa trenirata vescino manipoliranja zoge…in posledicno bosta lahko bolje igrala nogomet…
In se bi lahko nasteval…
Vesel sem, da smo letos v JZS mednarodni dan joge slavili drugace. Navkljub dezju se nas je zbralo kar nekaj in dogodek je bil res lep.
