Nekateri ljudje se vozijo v res hitrih avtomobilih. Število konjev, ki se skriva pod pokrovom agregata, v veliki meri močno presega sposobnosti, ki so jih sposobni vozniki uporabiti v realnosti. Kakšen bi bil vaš rezultat, če bi se usedli v tekmovalni bolid formule 1 in odpeljali en krog po dirkališču? Če niste naraven talent, če ni v vas tiste esence dirkača, bi bil najverjetneje vaš rezultat krepko pod časom, ki bi ga z istim vozilom prepeljal profesionalen dirkač. Pa tudi če ste naraven talent, vaš čas ne bi dosegel tega, kar iz enakega dirkalnega stroja iztisnejo tisti, ki v njem presedijo ure in ure in preskušajo odzive nabrite mašine, v kateri sedijo.
In kaj ima klepetanje o dirkalnikih skupnega s tekom?
Prvič. Trdimo lahko, da bo isti dirkač dosegel boljši rezultat v bolje pripravljenem in sposobnem vozilu. Tu lahko potegnemo čudovito vzporednico z našim treningom. Neizpodbitno dejstvo je, da bomo dosegli boljši rezultat, ko bo naše telo bolj pripravljeno. Vsaka ura, vsaka minuta, ki smo jo namenili telesni pripravi, je košček rezultata, ki smo ga namerili na cilju.
Drugič. Trdimo lahko, da bodo različni vozniki dosegli različen rezultat z enakim vozilom. Tudi ta trditev ponuja vzporednico z rezultati našega treninga. V telesu, ki ga imate ta trenutek na voljo in je v njem izkušnja vseh vaših dosedanjih treningov, bo rezultat v veliki meri pogojen z nivojem vaše mentalne pripravljenosti.
Tretjič. Trdimo lahko, da posamezen voznik napreduje, če ima na voljo več časa, da spozna odzive dirkalnika, s katerim tekmuje. Kot na dlani se nam ponuja še ena vzporednica s tekom. Rezultat je odvisen od kvalitete treningov telesa, kvalitete treninga osredotočenosti (ko smo osredotočeni, ne izgubljamo po nepotrebnem svojega potenciala, vse tisto kar smo, je usmerjeno v en cilj) in pa predvsem povezave telesa in tistih bolj subtilnih elementov, ki jih pogosto razumemo kot JAZ.
Zato se v tem prispevku ne bomo neposredno ukvarjali z različnimi telesnimi gibi, ne bomo se neposredno ukvarjali s sposobnostjo koncentracije in ohranjanjem pozornosti na trenutnem početju. Vprašali se bomo, kakšno vlogo ima komponenta zraka pri našem rezultatu in pogledali, kako lahko na preprost način telesu ponudite referenčno točko, s pomočjo katere bo med kakršnimkoli početjem nekje izza razumskih procesov, nekje na občutkovnem nivoju razumel, kako sveže vstopa, in postano izstopa iz telesa med dihom.
Nesmiselno bi bilo, da bi poskušali v tako kratkem času, kot nas loči do Ljubljanskega maratona, razviti nek drugačen obrazec dihanja med tekom, kot ga poznamo. Učinek bi bil verjetno celo nasproten od željenega. Lahko rečemo, da je med treningi telo razvilo neko lastno obliko diha, ki mu v tem trenutku deluje optimalno glede na intenzivnost teka, močjo mišic in sposobnostjo srčno žilnega sistema, da svež kisik dostavi tja, kjer je to potrebno. Poskusili bomo opazovati dih, medtem ko bomo mirovali. Namen naj bi bil v tem, da bi dejansko poiskali polno zmogljivost svojega diha. In rezultati so seveda odvisni od prakse, prakse, prakse. Zato predlagam, da sledeč način diha vključite v svoj trening. Čas, ki si ga boste zato vzeli je čas, ko boste legli k počitku.
Ideja je v tem, da telesu omogočimo vedeti, koliko kapacitete se skriva v njegovih pljučih. Ker je vsaka ponovitev našega početja le priložnost, da se določena izkušnja usidra v nas kot znanje, ki ga telo ali razum kasneje uporabljata kot samoumevno, instinktivno, bo telo, ki bo razumelo svoj dihalni aparat, v istih okoliščinah morda ubralo drugačen vzorec dihanja. Morda boste našli nekaj rezerve, ko bo težko, mogoče boste iz sebe lahko potegnili več, kot ste pričakovali.
Uležete se na hrbet, naredite nekaj globokih izdihov in sprostite telo. Po nekaj minutah opazovanja predaje mišičja teži naredite res dolg, globok izdih. Vdih razdelite na tri enote.
Prvi del vdiha vodite v telo toliko časa, dokler se vaš trebuh dviguje oziroma zaznavate občutek, da se polnite v trebuh in ledveni del. Naredite kratek premor, največ 1 sekundo, nato nadaljujte z vdihom v levi in desni del reber. Opazujte, kako se širi rebrni koš in vdihujte do tiste mere, da dobite občutek, da vdih v stranski del reber ni več mogoč. Spet naredite kratek premor, največ 1 sekundo, nato nadaljujte s tretjim vdihom. Pustite, da zrak privzdigne prsnico, in pustite, da zrak vstopi vse do grla. Spet naredite kratek premor, sledi dolg, počasen izdih.
Vdih v trebuh.
Premor.
Vdih v rebra.
Premor.
Vdih v zgornji del pljuč.
Premor.
Dolg počasen izdih.
S trojnim vdihom in enojnim izdihom ne boste tekli bolje, hitreje. Z redno prakso pa boste pridobili košček vedenja, ki bo verjetno spremenil vaš način teka. In mogoče se bomo s tekom naučili spremeniti svoj odnos. Odnos do sebe. In odnos do drugih.
Robert Hönn , E-RYT (Experienced Registered Yoga Teacher), CYT (Certified Yoga Teacher), je kot učitelj registriran pri svetovni zvezi joge (Yoga Alliance, ZDA).
Od leta 2001 je vodil že več kot 4000 ur skupinskih praks joge in več kot 400 individualnih ur joge, ki so bile usmerjene v specifične potrebe posameznikov. Njegove prakse joge so del priprav različnih športnikov (maraton, triatlon, nogomet, odbojka), poslovnežev in igralcev.
