Joga – razmerje, ki ga razvijamo skozi življenje

 

Pripravila: Tina Jankovič Vladović

 

 

Mi, človeška bitja, ki dihamo zato da živimo in raziskujemo zakaj smo bili sploh izbrani, da smo med ostalimi živimi bitji, tukaj in zdaj. Velika prednost je v zavedanju pomena življenja, sami ali v skupnosti, s partnerjem, prijatelji, družino. Vse se začne pri nas samih. Kako dojemamo vsak stik, vsako priložnost za novo izkušnjo, bodisi slabo ali dobro.

In kaj nam sedanjost in sprejemanje življenja lahko nudi? Zagotovo lahko rečemo, da vse kar si želimo in kar nam je ta trenutek lahko dano. Trenutek za katerega živimo in ki ga v vsej kvaliteti lahko absorbiramo ter občutenje tudi ponotranjimo. Sledimo razmerju zunanjih in notranjih občutkov, našega odnosa do novega spoznanja ter priložnosti osebne rasti.

Iz dneva v dan se srečujemo z novimi dogodki, katerih občutenje nam kaj hitro nariše prepoznavno mimiko na obrazu, odražanje zadovoljsta in veselja, kjer raziskujemo to resničnost, ki izžareva iz naše notranjosti, občutenja v sebi. V kakšnem razmerju sprejemamo ta občutenja, pa je izbira vsakega posameznika. Zagotovo pa se vsi strinjamo, da je zelo pomembno uravnoteženo razmerje, kot pomemben faktor našega življena.

Telo, naše vodilo in izbira

Vsak dan se lahko vprašamo, kaj nam naše telo sporoča, kam nas usmerja, kje nas ustavlja in kje nas vzpodbuja. Kako lahko to raziskujemo in kaj moramo za to storiti.

Težko je najti srečneže, katerim je uspelo vzpostaviti uravnoteženo razmerje v vseh segmentih svojega življenja. Brez naglice, prevelikih pričakovanj in brez premišljenega zavedanja, da njihova angažiranost ni bila 100%!

Del nas samo pluje skozi življenje in opravlja splošne obveznosti, medtem ko se drugi del zavestno trudi, da vpliva na svoj prvi del ter si izbori nekaj trenutkov zadoščenja za svojo dušo in telo. Zavedati se moramo, da je posluh in razumevanje svojega telesa, predvsem kar nam zares prija, veščina ki jo razvijamo skozi svoje življenje, z leti in z vsemi izkušnjami na svoji poti. Hitro nam postane jasno, kaj želimo, kam strmimo, kaj je naš cilj ter preprosto skušamo vzpostaviti ravnovesje v vseh trenutkih, dogodkih, občutkih sebe, s svojo družino ali družbo.

Kako najti pravo razmerje za uravnoteženost vseh obveznosti?

S tem vprašanjem, se sama srečujem vsak dan. Dodam lahko še vprašanje; Ali zagotovo vem kaj želim in koliko želim uravnotežiti svoje dnevne obveznosti? Raziskovanje vsega se začne z našim prihodom v svoje fizično telo in se konča, ko ga zaustimo.

Torej… pot raziskovanja nas spremlja, vsak naš vdih in izdih. Skozi celo življenje, tako v poslovnem kot osebnem stiku sebe z okolico, nenehnem valovanju, pridobivanju novih izkušenj, veselega ali žalostnega obraza. Kaj nam pomeni veselje? Veselje do življenja, do svobode, ki je ena od temeljnih gonilnih sil. Veselje do življenja lahko izkušamo le skozi svobodno izražanje samega sebe.

Kot primer nam je lahko izziv, kako najti razmerje sebe v osebnem in poslovnem svetu ali drugače povedano, kako lahko izražamo sebe skozi prepletenost poslovne in osebne izkušnje?! Moja izkušnja iz poslovnega sveta temelji na skupinskem, projektnem, marketinško zasnovanem delu, v dinamičnem okolju, kar je lahko odlična izkušnja za mlade, kreativne osebe. Manjši ali večji projekti, ki zahtevajo 100% angažiranost in odlične poslovne uspehe. Projekte osnujemo tudi v osebnem delu življenja, kjer se lahko zelo lepo povezujejo s poslovnim svetom. To kar smo, resničnost, igra in z veseljem do življenja. Veselje, zadovoljstvo, osebna rast. TO JE TO?!

Vendar pa se lahko v primeru odstopanja svobodnega izražanja samega sebe zelo hitro srečamo, v moderni družbi z najbolj poznanim občutkom utesnjenosti, časovnim pritiskom in želji, da bo vse 100% odlično izdelano, brez napak. S stresom! Zaradi uspešnosti projektov in novih izzivov, lahko poslovni svet kaj hitro prevzame večji del dneva. V kolikor življenje posvečeno samo poslu postane slej ko prej izčrpljujoče. Poleg nezadovoljstva, ki hitro preplavi telo, nam telo začne sporočati, da dolgoročno taka pot zagotovo ne bo dobra. Razmerje v zadovoljstvu in veselju je tu porušeno, kar se lahko kaj hitro odraža na zdravju.

Kje je tu ravnovesje?

Delamo, da živimo ali pa delamo, da preživimo! Moto naših staršev in dedkov, ki se je prelevil v vse večje zahteve po finančnem obsegu. Sam strah, da s premalo dela zaslužimo premalo lahko dominira nad skromnostjo. V kolikor pa se zavedamo pomena ravnovesja in postaviti naše zahteve za par stopničk nižje, je lahko življenje kakovostnejše in predvsem bolj zdravo.

Pomembno je najti kar nas resnično razveseljuje, napolni z uravnoteženo mero želja in potreb, saj smo sami kreativci lastnega življenja. Nič se ne spremeni preko noči. Spreminjati svoj način življenja je postopek na zavestni ravni, kmalu pa tudi to preide v navado in podzavestno sprejemanje in odzivanje. Kar naenkrat pa ugotovimo, da imamo veliko prostega časa, dovolj za enakomerno mero zadovoljstva v vsem kar počnemo. Nismo tu in ne živimo zato, da izpolnjujemo pričakovanja drugih, temveč da poiščemo svojo srečo in kar nas lahko dnevno izpopolnjuje. Lahko pa je to že mala izkušnja osebnega odnosa, do ne-pričakovanj in odkrivanje svojih lastnih želja. Zato, uživajmo v potovanju odkrivanja samega sebe!

 

Joga uravnovesi življenje

Življenje je ena velika harmonija, prepletanje in ravnovesje vseh pozitivnih in negativnih dražljajev, občutkov, izkušenj, kjer lahko v nekem trenutku prevladujejo pozitivna, v drugem pa negativna. Ravnovesje je tu razmerje, ki pa ni nujno 50:50. Še zdaleč ne. Lahko je večja težnja, na sprejemanju in obvladovanju negativnih občutkov, kar pa lahko skozi jogo le raziskujemo in opazujemo, kako vse to vpliva na nas.

Joga ustvarja zavedanje, da vidimo stvari, kot so trenutno in zdaj. Daje nam nova spoznanja, znanje in izkušnje, da lahko poiščemo svojo pravo pot do ravnovesja.

Če pogledamo koliko različnih situacij nas spremlja na dnevni ravni, ki nas lahko zlahka vržejo iz ravnovesja. Npr.:

  • Jutranje zbujanje in pregovarjanje z otroki, da malo pohitijo, saj se nam mudi tako v šolo, vrtec, kot v službo. Je mogoče to dnevna rutina, ki se jo lahko že navadimo in točno vemo, kaj sledi naslednji minuti? Je mogoče čas tisti, ki nas lahko vedno znova preseneti in si ga enostavno ne znamo »kupiti« ali pa enostavno sprejeti vsako jutro za svojo izkušnjo, ne glede na čas.
  • Podaljšanje svojega delovnika tudi na popoldanski ali večerni čas, zaradi finančnih razlogov, namesto sprejeti in delati stvari, ki jih resnično ljubimo in ki jih ne pogojujemo z denarjem.
  • Slaba volja, ker nam zmanjkuje časa za druženje s prijatelji in ostalimi, ki jih imamo res radi. Po drugi strani pa mogoče namenimo preveč časa ljudem, z »negativnim« odnosom, četudi je to lahko poslovni svet.
  • Ali pa si morebiti postavljamo preveč zahtev, ciljev, planov in se premalo prepustimo spontanim dogodkom ter pogledamo kako se v danem trenutku počutimo, kako doživljamo občutke.

Z zavedanjem sebe si lahko postavimo tudi nekaj rešitev, kadar občutimo, da smo izven ravnovesja. Ena od rešitev bi lahko bila tudi sprehod in prejeten pogovor s partnerjem ali pa druženje z enakomislečimi ljudmi, ki širijo »pozitivno« energijo ali pa si npr. pripravimo zdravo in uravnoteženo kosilo ali večerjo. …In kar najpomembnejše; organizirati si čas za svojo prakso joge, ki je lahko časovno zelo različna, odvisno predvsem od trenutnega počutja, potrebe po sprošanju in umiranju miselih vsebin, individualno ali v skupini, kjer sama asana – jogijski položaj, ni to kar nas uravnoteži, temveč celotno potovanje skozi prakso joge, od sprejetja sebe in okolice, nadzora dihanja, pa vse do polne pozornosti in meditacije.

In kje doživljamo vse občutke? V takoimenovani svoji duši zavesti. Po besedah znanega avtrijskega Antropozofa Rudolfa Steinerja, s koreninami iz sosednje Hrvaške, naj bi ljudje od 15. stoletja naprej vstopali v fazo razvoja nove kvalitete svoje duševnosti. To je stanje razvoja duše zavesti, čutna zaznava, ki jo posameznik doživi v sebi. Ljudje imamo zunanje telo, ki ga lahko izmerimo, opazujemo ter svoje notranje telo, prostor svoje zavesti, misli in posledično občutke in zaznave. Vse doživljamo v svoji duši.

Pomen in razlago duše pa je antropozofski zdravnik Dr. Mario Mayrhoffer, v enem od svojih predavanj lepo opisal ter se dotaknil zavesti. Kaj imamo v zavesti? Imamo določene misli, ki jih doživljamo v svoji duši. Dr. Mayrhoffer se je dotaknil teme o duši malo podrobneje. Razložil je, da so vsi spomini, vse želje, vsa hrepenenja doma v duši. To je čisto resničen svet, ki pa ga ne moremo meriti, oceniti dolžino oziroma trajanje. Vse to je primarno nekaj, kar sodi k duši in je popolnoma drug svet kot fizično telo.

Duša in telo sta povezana. Če vzamemo primer strahu. Strah je duševno doživetje, je nek občutek, ki lahko povzroči v telesu neke nagle spremembe. Lahko se znojimo, lahko jokamo, oblutimo hitrejše bije srca ter dihanje, potne in hladnejše roke, morda tudi vrtenje v glavi… Razlog na fizičnem oz. telesnem je to, kar doživljamo v notranjosti. Od te notranjosti pa je duša pravzaprav le površina, organizacija za njo pa je velika. Če se vse druge vsebine duševnosti menjajo, pa imamo v duši eno doživetje, ki je, če smo budni, vedno prisotno. To je doživljanje svojega Jaza. Vedno imamo občutek za svoj Jaz, za samega sebe. Radi bi nekaj naredili, se veselimo, dobimo kakšno idejo, ki izvira iz nas samih, iz našega Jaza. V našem duševnem življenju je ta Jaz vedno prisoten in je izraz človeka v njegovi duhovni razsežnosti. Duhovnost je v bistvu tisto, kar je pravzaprav pravi človek, enkraten in edinstven. In to duhovno bitje nosimo v središču doživljanja sveta. Da  svoj Jaz sedaj tako močno doživljamo, je pravzaprav posledica razvoja od 15. stoletja naprej.

Duhovno bitje človeka stopa v tem času v zelo tesno povezavo s telesom. Predstavljajmo si svoj Jaz kot duhovno bitje, ki prodira v naše telo in tam sreča snov. To, da se Jaz na fizičnem telesu tako močno doživlja, je v krepitvi in moči egoizma. Primarno imenujemo to duša zavesti. Jaz se sam sebe močno zaveda. In v današnjem času to lahko jasno opazimo v vseh stremljenjih po individualizaciji. Vsak bi hotel vse narediti sam. Vsak ima potrebo, da se vsaj delno uresničuje sam. Ta človeški Jaz je še zelo majhen in Dr. Mario Mayrhoffer pravi, da nimamo še dovolj moči. V tem času smo vsi iskalci, raziskovalci in v to, kar delamo, nismo čisto prepričani, zato lahko delamo tudi veliko napak.

Duhovni svet je v prejšnjih časih človeški Jaz mnogo bolj varoval. Vodili so nas angeli, danes pa je drugače, velja pravilo: naredi sam. To pa pomeni, da se Jaz neposredno povezuje z materijo in samega sebe zelo močno doživlja. Duša in telo sta v zelo ritmičnem razmerju, saj je duša zelo povezana z našim dihanjem. Kadar vdihnemo, se naša duša močneje poveže z našim telesom. Ko izdihnemo, pa se zavest malo umakne od fizičnega telesa. Ko se duša pri vdihu poveže s telesom še globje, smo še bolj budni in naša zavest je svetlejša. Če poenostavimo, lahko rečemo, da se pri vdihu prebudimo in ob izdihu malo zaspimo.

 

 

Kako joga izboljša fizično, emocionalo in mentalno telo?

Ko izvajamo prakso joge, ne vplivamo le na naše fizično telo. Joga deluje tudi na naše energetsko in mentalno raven ali drugače povedano, hkrati deluje na telo, um in duha torej vse od telesa pa do njegove mentalne in psihične ravni.  Deluje celostno.

Z redno prakso lahko spremljamo rezultate našega raziskovanja skozi življenje. Čutimo se bolj udobno in domače v našem telesu, imamo več energije, naša čustva postanejo bolj stabilna in naš um bolj osredotočen. Po teoriji joge ima človek v vsaki od svojih ravni (fizični, emocionalni in umski) nekaj tipičnih sorodnih težav ali ovir, kar lahko z jogo zelo odlično premagujemo, tako fizične, kot emocionalne in mentalne ovire.

Različne prakse joge sistematično okrepijo različne sisteme v telesu, vključno s srcem in srčno-žilnim sistemom, pljuči, mišicami ter uravnovesijo živčni sistem. Prav tako praksa joge izboljša delovanje prebavnega sistema, endokrilnega sistema, spodbuja in dviguje psihično počutje, izboljša prenos kisika v tkiva ter pomaga telesu učinkovito očistiti telo. Telo postavi v odlično ravnovesje. h kateremu strmimo vsak dan. Ravnovesje celotnega sistema je naš cilj, projekt na katerem gradimo skozi celo življenje, vsako minuto, dan, mesec, leto.. Pomembno je zavedanje, sebe, svojega telesa, svojega razmerja želja, potreb, počutja oz. občutenja. Kje in koliko je česar preveč ali premalo? Kakšno je razmerje, ni pomembno. Pomembno je naše sprejemanje, naš odnos in naša disciplina do sebe in do okolice, v kateri se ta trenutek nahajamo.

 

Ljubezen, ključ do ravnovesja.

Osnovno načelo v jogi je ljubezen v najširšem pogledu. Gre za odnos in skrb vseh ljudi, do ljudi ter žive in nežive narave. Dober odnos do drugih se začne pri nas samih. Ljubezen, spoštovanje, skromnost, zadovoljstvo s samim seboj, ki se lahko lepo odraža tudi v razmerju do drugih. Ravnovesje v našem odnosu ali odzivu pa se lahko poruši z negativnim razpoloženjem, ki pa bodo najprej škodila nam samim.

Zato je zelo pomembno, da se naučimo opazovati in sprejemati sami sebe, brez prevelikih pričakovanj ali obsojanj. Že samo z zavedanjem, kaj se dogaja v nas tako na fizičnem kot na čustvenem in mentalnem nivoju, nam omogoči, da sprejemamo življenje bolj premišljeno, skromno in zadovoljno.

Kaj pa stres?

Za vse moderne bolezni v zvezi s stresom, lahko rečemo, da so to bolezni premočnega vdiha. Primer je previsok krvni tlak. Skoraj vsi ljudje, ki imajo previsok krvni tlak, imajo pravzaprav opraviti s premočnim vdihom. Povišan krvni pritisk pomeni, da je tonus premočan. Ker stres vedno pomeni več napetosti, mu manjka sproščanje.

Stres se zelo lepo odraža v delovnem okolju, polnem raznih pritiskov in pričakovanj. In če te pritiske ne znamo nevtralizirati, umiriti svoj dih, se bo to prej ali slej odrazilo na našem zdravju. Potrebno je najti ravnovesje in ključni pri iskanju ravnovesja sta zdravje in joga. Na eni strani je napor in na drugi počitek. Ekstremne situacije lahko vodijo v zelo hude zdravstvene težave, in spet na drugi strani pa neaktivnost lahko vodi v kronične zdravstvene težave. Iskanje ravnovesja pa vodi k zdravju in joga je lahko v veliko pomoč.

Joga je odlično sredstvo za premagovanje škodljivih učinkov modernega sveta. Med te najbolj moderne štejemo tudi stres. Kot že omenjeno v razlagi o duši in povezavi z dihanjem, je stres enostavno preveč vdihavanja duše v telo. V stresu napnemo vse. Če pride duša močneje v telo, je napetost v telesu večja. Ko vdihnemo, smo bolj napeti in se tonus mišic dvigne. Pri izdihu pa se tonus mišic sprosti. Zato lahko npr. manualni terapevti napetost v hrbtenici sprostijo le pri izdihu pacienta ali pa npr. pri zasukih skozi prakso joge, vedno izdihujemo, kadar rotiramo hrbtenico.

S prakso joge spoznavamo vpliv na psiho-fizično stanje telesa, umirimo svoje miselne vsebine ter si pomagamo pri zdravljenju številnih najpogostejših bolezni, ki ogrožajo našo vitalnost in kakovost življenja. Naša pot se začne z že prej omenjenim odnosom do sebe in okolja ter samodisciplino in s prakso asan – jogijskih položajev, ki na splošno preko raztezanja in sproščanja posameznih delov telesa, pripomorejo k povečanju pretoka krvi v vse celice telesa in jih tako krepijo. Specifično pa asane različno delujejo, tudi odvisno od samega zaporedja asan in načina prakticiranja. Tako npr. skupina stoječih asan predvsem krepi in stimulira celotno telo, delajo praktikanta bolj vzdržljivega, močnega, energičnega; skupina ˝krepilnih/sproščujočih˝ asan umirjajo, krepijo telo; skupina obrnjenih ali inverznih asan med drugimi uravnavajo krvni pritisk, uravnavajo ravnotežje v hormonski sistem ipd.; skupina asan z zasukom pa med drugimi raztezajo in masirajo notranje organe ter raztezajo hrbtenico.

Glavni, končnih cilj prakticiranja asan je med drugimi pravilnost postavitve telesa, ki samo od sebe omogoča posamezniku najboljšo možno telesno funkcioniranje, pretok krvi in energije v prav vse dele telesa. Poleg prakticiranja asan pa ima pri spopadanju s stresom pomembno vlogo tudi dihanje.

 

 

 

 

DIHANJE . Vse se začne z dihanjem!

Dih je življenje, ob rojstvu vdihnemo in z zadnjim izdihom umremo, ko dokončno zapustimo svoje fizično telo. Večina ljudi pri dihanju uporablja le del pljučne kapacitete, kar pomeni, da dihajo plitko in pri tem uporabljajo le del prsnega koša ali pljuč. To je opaziti že z samo držo telesa, saj so rame pogosto povešene, obrnjene naprej, pojavi se povečana torakalna kifoza (povečana ukrivljenost prsnega dela hrbtenice), kar telo osrbuje z manj kisika in posledično pripomore k večji utrujenosti ter bolečinam v zgornjem delu hrbtenice in vratu.

Dih igra pomembno vlogo pri vseh tehnikah joge ter ostalih oblikah vadb. Če dihamo preveč plitvo, ne uspemo izoristiti ves potencial svojih pljuč, kar doprinese premalo dodatnega kisika v telo. Posledično se v tem primeru zmanjša metabolna funkcija, kar vpliva na slabše fizično počutje.

S pomočjo posebnih fizičnih vaj, sprostitvenih in dihalnih tehnik, dihanje postane bolj zavestno in poglobljeno. Jogijske tehnike dihanja oz. nadzor dihanja (pranayama), skupaj z asanami, načrtno oživljajo diafragmo, jo pri tem delajo elastično, bolj prožno, saj v primeru daljše izpostavljenosti stresu ter hitro in plitvo dihanje, občutno zmanjšuje elastičnost diagragme, naše glavne dihalne mišice. Plitvo in hitro dihanje tako postane spet globoko, umirjeno, kar omogoča večji pritok kisika in energije telesu. Tako posameznika tudi tu dela odpornega, zmožnega obvladovanja stresnih situacij. S pravilnim, preponskim (trebušnim) dihanjem, lahko odpravimo napetosti in celo nekatere oblike depresij. Najpomembnejši učinek dobrega dihanja je zbiranje prane (življenjske energije), ki poveča našo raven vitalne energije. Preko nadzorovanja prane, pa s Pranayamo, nadzorom dihanja, nadzorujemo svoj um.

 

Uravnoteženje telesa in uma s pravilnim dihanjem

Pravilno dihanje je naravno dihanje našega telesa. Zanj je značilno, da dihalno gibanje ni omejeno le na en del telesa, ampak harmonično valovi skozi trebuh, prsni koš, po hrbtenici navzgor in druge dele telesa. Zelo lep primer so doječki, spontano pa ga težko opazimo pri odraslem človeku, saj na naravni dihalni ritem vplivajo mnogi dejavniki sodobnega življenja, tako da je dihanje povprečnega človeka vse prej kot zdravo in naravno. Popoln in počasen izdih je pogoj za pravilno dihanje, saj ne moremo pravilno (globoko) vdihniti, če nismo pred tem svojih pljuč temeljito izpraznili. Izdih mora biti tih in telo pri tem sproščeno. Spremljanje svojega diha je pomembna tehnika pri razvijanju pozornosti v našem življenju. In zelo pomembno je zaznati kje v telesu poteka dihanje. Preko prsnega koša in pljuč ter preko trebuha in trebušne prepone.

Dihanje s prsnim košem: Kadar smo razburjeni in jezni, lahko zelo enostavno opazimo hitro, sunkovito, neenakomerno ter plitvo dihanje. Kadar dihamo samo s prsnim košem ne moremo zagotoviti polne izmenjave kisika in ogljikovega dioksida, kar pripomore le k dodatni absorbciji negativnih čustev.

Dihanje s trebušno prepono ali trebušno dihanje:  To je naše naravno in sproščeno stanje dihalnega procesa. Ko je naš trebušček popolnoma sproščen, lahko vdihnemo počasi in spontano, z občutkom kot da vdihnjen zrak napolni celoten trup. Vendar, kadar se srečamo z močnimi čustvi, ki preplavijo telo in pohitrijo naše dihanje, lahko z osredotočenostjo proces dihanja umirimo, sprostimo trebušček, kar omogoča tekoč dih. Ker je trebušno dihanje naš najmočnejši naravni aktivator krvnega pretoka, z vdihom ne vsrkavamo zraka samo v pljuča, temveč tudi pripomoremo k gibanju in črpanju venozne krvi v srce. Gibanje prepone in trebuha pa tudi masira naše notranje organe, vključno s srcem. Ta notranja masaža ima zelo zdravilen vpliv na prebavo, izločanje, cirkulacijo krvi ter na imunski in živčni sistem.

Kot imenjeno, čustva torej spremljajo in spreminjajo naš tok dihanja. Vendar pa smo z manipulacijo toka diha, sposobni prilagoditi ter spremeniti svojo čustveno in celo fizično stanje. Zavestno globoko dihanje normalizira in stabilizira krvni tlak, odplavlja stres, razširi zavest, pomirja duha in uravnoveša pretok energije.

 

Nadzor dihanja, Pranayama

V povprečju v eni minuti dihnemo okoli 15-krat, kar pomeni 21.600 krat v enem dnevu oz. v 24h urah. Naše dihanje je naša nezavedna telesna funkcija, ki deluje sama od sebe, vendar pa lahko nanj vplivamo tudi sami, zavestno, saj ga vodi somatsko in avtonomno živčevje. Če usmerimo svojo pozornost na dihanje, se lahko povežemo s samim seboj in tako ustvarimo povezavo med duhom in telesom. Če dihanje nadzorujemo zavestno, naš dihalni proces ne vpliva le na naše fizično počutje, temveč tudi na naše čustveno in duševno harmonijo.

Stres in razburjenost žal pripomoreta k hitremu, neenakomernemu in plitvemu dihanju, kar je normalno, medtem ko na drugi strani naša umiritev, sproščenost doprinese počasnejše in globlje dihanje. Če želimo izraziti čustva, moramo ustrezno dihati. Nemogoče je biti čustveno vznemirjen in hkrati dihati umirjeno, enakomerno in tiho. Tudi ko se razjezimo imamo lahko tendenco občasnih vdihov ali celo zadrževanja diha za kratek čas. Torej, kadar smo v stresni situaciji imamo seveda možnost, da z zavedanjem in globljim dihanjem učinkovito umirimo in uravnovesimo naš notranji nemir. Naučimo se lahko obvladovati vsakdanje pritiske in s tem pozitivno vplivati tako na telesno kot duševno počutje.

Pranayama

“Pranayama” je stara sanskrtska beseda, ki pomeni nadzor diha. “Prana” dejansko pomeni življenjska energija ali gonilna sila in “Yama” pomeni samokontrolo oziroma nazdor. “Ayama” pa pomeni tudi razširi ali potegnili. Vsi, ki Pranayamo poznamo kot eno od 8-ih krakov Ashtanga joge vemo, da je omenjena tudi kot nekakšen most k bolj subtilnejšim krakom joge, kjer se naše raziskovanje nadaljuje s potovanjem navznoter, z občutenjem in raziskovanjem svojega telesa ter odklopom od okolice. Je prvi korak, ki nas vodi h koncentraciji, osredotočenosti oz. zadrževanju zavesti na en sam predmet, kar upočasni naš um, vir naše realnosti in nas pripelje bližje k meditaciji, popolni umirjenosti uma in neprekinjeni zavesti osredotočanja. Če se naučimo umiriti miselne vrtince v naših glavah, najti mir oziroma utišati sebe ne glede na okolico, smo lahko svobodni, brez dovzetnosti negativnih dražljajev, ki bi lahko vplivali na naše trenutno življenje. Ko se um umirja, sledi tudi globja sprostitev, mehkoba diha, kar odlično vpliva na pomlajevanje telesa. Ob umiritvi uma pa se lahko tudi bolje povežemo z lastno intuicijo, lažje sprejemamo odločitve na naši življenjski poti ter kar je najpomembnejše, uravnoteženje uma pozitivno vpliva na razmerje emocionalnega ali energetskega in fizičnega telesa. Uravnoteženje energijskega telesa pa se zgodi, ko sprostimo presežek energije ali pa jo povečujemo, kjer nam jo primanjkuje. Na srečo nam ni potrebno razumeti, kaj se dogaja v našem telesu, da se to lahko zgodi. Enostavna izkušnja je praksa joge, kjer očistimo telo vseh »negativnih« energij, bodisi stresa, jeze, strahu in ga nadomestimo ter napolnimo s »pozitivno« energijo.

Dih je most med telesom in umom, saj z manipulacijo toka diha nismo sposobni le umiriti svojega uma, lahko tudi prebudimo svojo življenjsko energijo, prano, ki je v nas in prežema tudi celoten univerzum. S prakso pranayame in dihalnimi tehnikami spoznamo prano in njen tok gibanja ter učinkovanja na naše telo. Paziti pa moramo, da prane nikoli ne uravnavamo na silo, temveč vse pranayame izvajamo z občutkom in posluhom za telo.

 

Popolno jogijsko dihanje

Za učenje pravilnega in zavestnega dihanja je na voljo kar nekaj vaj in tehnik, katerih cilj je vedno enak; prekrvitev telesa, okrepitev pljuč, uravnovešenje živčnega ter pranskega (energetskega) sistema, hkrati pa vnesti v telo čim več kisika in nove energije ter se pripraviti na meditacijo. Počasno, nadzorovano in globoko dihanje ohranja srce močnejše in bolje vzdrževano ter pripomore k daljšemu življenju.

Med najbolj enostavne, varne in učinkovite tehnike dihanja zagotovo spada popolno jogijsko dihanje, ki ga lahko izvajamo kadarkoli in kjerkoli. Ta tehnika se imenuje tudi dihanje s trebušno prepono, saj je ravno to ključni del iz katerega izvira vsak vdih in izdih.

Popolno jogijsko dihanje poteka v treh nivojih, trebušno dihanje, prsno oz. rebrno ter ključnično dihanje. Začne se z globokim preponskim vdihom, ki se nadaljuje z rebrnim in ključničnim dihanjem.

Trebušno dihanje: Vdih začnemo s trebušno prepono, ki se pomakne navzdol in ob tem se trebuh dvigne. Ob izdihu se trebušna prepona pomakne navzgor in trebuh potuje navzdol. Prsni koš ostaja negiben. Naredimo sedem vdihov in izdihov.

Prsno dihanje: Pozornost usmerimo v prsni koš. Počasi vzdihujemo skozi nos in razširimo srednji in zgornji del pljuč ter rebra navzven. Dih se enakomerno širi v vse smeri. Ob tem se trebuh in ključnici ne premikata, saj polnimo le pljuča. Ob izdihu spustimo prsni koš navzdol, stisnemo rebra skupaj in izdihujemo skozi nos.

Ključnično dihanje: Pozornost usmerimo še na vršičke pljuč, kjer ob počasnem vdihu skozi premaknemo ključnici navzgor. Izdih sledi v obratnem vrstnem redu, kjer sprva spustimo ključnici in nato cel prsni koš navzdol.

Vse tri načine dihanja tako povežemo v celoto. Začnemo z vdihom v trebušno prepono, trebuh se dvigne, dih nato širimo v prsni koš, ki se dvigne in razširi razširijo in nazadnje se dvigneta še ključnici. Nato sledi izdih, kjer najprej izpraznimo zgornji del pljuč in tako spustimo ramena, nato srednji del pljuč in na koncu spodnji del, kjer stustimo trebuh.

Pomembno je tudi, da ves čas dihamo skozi nos, sproščeno, enakomerno in skorajda neslišno. Vdih in izdih naj bosta po dolžini enako dolga, sčasoma lahko podaljšujemo izdih. Popolno jogijsko dihanje se lahko izvaja tako leže, kot sede, kjer sedimo na sredini sedalnih kosti, hrbet je vzravnan, prsni koš odprt in ramena sproščena. Tako lahko doživljamo popoln mir, kar je ob velikem vnosu kisika popolno stanje za popolno regeneracijo našega telesa.

In zelo pomembno, popolno jogijsko dihanje je kot balzam za telo in duha, saj ima pozitivne učinke na usklajevanje treh pomembnih sistemov v telesu: hormonskega, imunskega in avtonomnega živčnega sistema. Zato ga lahko izvajamo povsod, ne glede na to, kje se nahajamo in kdaj.

Vzemimo si svojih par minut, kar naj postane vsakodneva redna praksa! 😊

 

 

Viri:

Revija Bodieko – www.bodieko.si

Yoga yournal – www.yogajournal.com

http://www.jogaportal.si/ – Dihanje pomeni življenje

http://balanceinme.com/

https://www.mindbodygreen.com

Predavanje Dr. Mario Mayrhoffer – Je rak bolezen zanikanja našega božanskega porekla.

http://www.ajurjoga.si/popolno-jogijsko-dihanje/

 

 

About